Valdinos Jovan Nokolaidis

Knjiga Valdinos Jovana Nikolaidisa priča o nastanku nekega primorskega mesteca in njegovem obstoju vse do današnjih dni. Gre pa za svojevrsten antiutopični konstrukt, ki se poskuša postaviti po robu vsem znanim in dostopnim modelom človeškega obstoja. Ustanovitelji mesteca so gobavci, njihov zadah je gnojilo za neokrnjeno naravo. Valdinos je pravzaprav kraj, prepojen s krvjo, krastami in strastmi. To je kraj zapostavljenih bolnikov, asketskih modrecev in pohotnih žensk. Na tem kraju moški in ženska enakopravno sodelujeta v procesu vsesplošnega gnitja. Skozi vse rokave valdinoške zgodovine pa nas vodi kronist ali pisec uvoda, ki nam kot razlagalec razkriva prostore nerazložljivega in neizrekljivega, odmaknjene od bralčevega pogleda. V tej igri kronista in valdinoške zgodovine prihajajo na dan glasovi in usode, ki svetijo iz domala mitskih in legendarnih višav. Navkljub številnim pripovednim segmentom, ki so nosilci pričevanjske in ideološke funkcije pripovedovanja in ki občasno zanikajo vse prevladujoče religiozne koncepte, pa Valdinos ni knjiga, kjer bi bila vera odsotna. Nasprotno, Valdinos je poskus vzpostavitve nove religije, ki je po kronistovih besedah religija absolutnega dvoma.