Spoznajmo komplementarno in naravno zdravilstvo tudi v zdravstveni negi Klaudija Urbančič

Prav gotovo je za posameznika neprecenljive vrednosti znanje, ki ga ima in s katerim
razpolaga; njegov obseg, kakovost, sposobnosti priklica v spomin posameznih védenj v
pravem trenutku na prav način in sposobnost prožnega odziva in nadgrajevanja doslej
poznanega na hitro se spreminjajoče okolje in na novo nastale potrebe ljudi, ki tega posameznika obkrožajo. Še večjo prednost kot le imeti znanje pa predstavlja nova kakovost v
ravnanju z znanjem posameznika, to je izmenjava znanj.
Slednje je predstavljal obenem ključni kriterij pri zbiranju dokumentov za ta zbornik.
Namen delovne skupine je bil zbrati skupaj vsebine na temo komplementarnih in naravnih
načinov za doseganje boljšega zdravja posameznika. Ob prihajanju prvih prispevkov in
odpiranju novih spoznanj, ki jih je razkrila snežena kepa, ki je postajala v vsebinah in v
krogu novih ljudi večja in bolj kotaleča, pa je prvotni namen ustvariti le zbir vsebin tega
področja presegel v novo nalogo in dolžnost: ujeti sedanji trenutek časa in posredovati
vsebine učečim se in bralcem v obliki, ki ne bo zgolj informacija, ampak učna vsebina.
Skupaj s svojimi sodelavci sem se trudila ohraniti kakovost zapisov kljub izredno kratkemu času, v katerem je publikacija nastajala.
Rezultat tega, zbrati vse – posneti stanje kakršno je na obravnavanem področju v
Sloveniji, ne da bi pri tem vplivali na izbor vsebin, je razporeditev prispevkov v zborniku
po poglavjih.
Če se kratko sprehodim po vsebinah poglavij, bi se najprej ustavila pri zunanji podobi
in naslovnici. Oblikoval jo je Luka Klemenc po lastnem navdihu in sledil podobi komplementarnega in alternativnega. V skladu z (le) nekaterimi poznavanji barv v povezavi z
zdravjem in kot je to videlo moje notranje oko sem skušala dopolniti barvno lestvico
osnovnega motiva na levi strani. Lestvica istočasno napoveduje barvno zaporedje prispevkov, zaokroženih v poglavja. Končno podobo v smislu tehničnih in finančnih zahtev
sta dorekla ga. Darinka Klemenc in g. Božidar Pajnhart.
V uvodnem delu so zbrane vsebine, ki naj bi imele izhodiščni namen različnih zornih
kotov. Svoj pogled predstavijo medicinska sestra, ki je poleg poznavalke strokovnega
področja zdravstvene nege, istočasno vodja projekta; zdravnik, ki se pri svojem delu srečuje z zdravimi in bolnimi posamezniki v njihovem primarnem okolju na celosten način –
to je v družini; slednji predstavi svoj pogled zdravilec. Temu, čemur zdravstveni delavci
namenjamo premalo pozornosti, je bolnikov pogled na njegovo zdravje, njegovo presojanje bolezni in prevzemanje njegove lastne odgovornosti za stanja nezdravja. Celostna
(holistična) obravnava bolnikov in zdravih uporabnikov zdravstvenih storitev enakovredno vključuje bolnikovo / uporabnikovo osebno zgodbo. To je predpogoj za oblikovanje
partnerskega odnosa med bolniki in strokovnjaki in pogoj za odgovorno vključevanje
bolnikov v proces sprejemanja odločitev o lastnem zdravju. Prezrte, spregledane, neuslišane, podcenjevane izpovedi bolnikov in njihove osebne razlage, zakaj je do nezdravja /
bolezni pri njih prišlo, pogosto nosijo v sebi ključ o vzroku nezdravja, ali navodilo, kako
ponovno doseči zdravje. Zato se uvodni del nadaljuje v poglavje v vijolični barvi – Osebne zgodbe. Želela bi se zahvaliti gospe, ki bo delila z bralci svojo izkušnjo in vsem tistim,
ki so svoje izkušnje bili pripravljeni napisati, ali so jih že napisali in se potem odločili
drugače. V njihovih pripovedih sem razbrala pomen osebne zgodbe in s tem ponovno
potrditev, da jim je v procesu sodelovanja z zdravimi ali bolnimi uporabniki potrebno
načrtno namenjati svoj prostor. Tako imajo ti svoje poglavje....