Segu, Maryse Condé

Roman je pripoved iz 18. in 19. stoletja, iz časov, ko je bil Segu, mesto in država, hkrati tudi središče zelo razvitega kraljestva na ozemlju Malija.Bojevniki in vrači ter preprosto ljudstvo(poljedelci) so bili animisti, ki pa jim zgodovina, prav tako kot mnogim drugim, ni niti najmanj prizanesla, saj so jih okužili s tujo ideologijo, ki jo je prinašal islam.Tuja vera, ki so jo prinesli trgovci iz Maroka in bližnjega vzhoda, pa ni povzročala revolucionarnih sprememb le v verskem pogledu, temveč je pahnila deželo v nezadržno kulturno, družbeno in ekonomsko propadanje...

Zgodovino Seguja pa je vendarle mogoce razbrati iz idlično opisanih usod družine Traorejevih, izluščiti iz zgodb o njenih sinovih, od katerih postane eden protagonist islama, drugi pride kot suženj v Brazilijo in tretji stopi v ašantsko vojsko, četrti pa prav tako nikoli ne uresniči svojih želja.Čeprav so njihove izkušnje različne, so vendarle stkane iz iste preje.In tako je tudi z ženskimi liki...Med njimi so svobodne ženske, a tudi sužnje...Pogosto so zapostavljene in nemočne, vendar vselej ponosne in polne strasti...V imenu ljubezni nemalokrat zapustijo svojo družino, oddidejo z moškim v tujino(kjer se srečujejo z novimi tegobami), končajo v osamljenosti ali pa celo naredijo samomor.In prav v tem kontekstu kaže opozoriti še na eno značilnost, ki polni pripoved: seznanjamo se namreč, tudi z zapletenostjo mnogoženstva, ki ga odrinjena ženska doživlja kot najglobljo osebno tragiko.

Roman je napisan izjemno zanimivo, branje je prebiranje rimaneskih prizorov, ki so jih navdihnile zgodbe iz različnega sveta, nič čudnega , da he Segu postal ena največjih knjižnih uspešnic v Franciji in najbrž tudi drugod....