Pot nikamor, Aleksander Grin

Govori o Tireju Davenantu, siroti, še napol dečku, ki ga po spletu naključij " posvojita" bogataški hčerki. Tirej kar ne more verjeti, kakšna sreča ga je doletela, in ko bi bil pripravljen verjeti, se pojavi nov splet naključij in vse iluzije se podirajo. Pa še zgodba o tihotapcih, o bitki s cariniki, o zaporu, o kopanju rova, o nevarni strelni rani. Vse se zdi tako, kot pač mora biti pri romanih, ki se dobro berejo. Pa je vendar drugače. Grin nekatere "obrtniške" zakonitosti precej zanemarja. A če jih ne bi, ne bi bil to, kar je...in mi te zgodbe nebi brali...