Spopad civilizacij, Samuel P.Huntington.

Po besedah avtorja spremne besede Huntington v svojem delu ne poziva k sporom, ampak nanje opozarja. 

V angleškem izvirnikuje delo izšlo leta 1993.

Založba Mladinska knjiga je izdala zgodovinsko delo Samuela P. Huntingtona Spopad civilizacij v prevodu Barbare Simoniti.

Gre za delo, ki je v širši javnosti eno najbolj poznanih iz vede mednarodnih odnosov, v njem pa se avtor sprašuje, ali bodo v mednarodni politiki v prihodnje (delo je v angleškem izvirniku izšlo leta 1993) prevladovali civilizacijski spori. Za pravilno razumevanje dela je treba povedati, da Huntington v njem ne poziva k sporom, temveč nanje opozarja, sta si bila na predstavitvi dela enotna tudi avtorja spremne besede, docenta na Fakulteti za družbene vede, Jernej Pikalo in Matevž Tomšič.

Za prevod knjige je poskrbela Barbara Simoniti, ki se je pri svojem delu tudi sama spopadla z nekaj besedami, ki jih je bilo v slovenski jezik težko prevesti. Tako je med drugim nastal tudi neologizem sinovska civilizacija, ki jo avtor kot širši pojem uporablja pri razmišljanju o kitajski civilizaciji.

Kaj vpliva na globalne odnose?

Huntington je bil že pred izidom dela, ki ga zdaj lahko beremo tudi v slovenščini, znan tako v akadenskih kot tudi političnih krogih, predvsem kot avtor številnih analiz političnega razvoja, demokratizacije in njenih predpostavk. Po besedah Matevža Tomšiča pa je svoje širši javnosti najbolj poznano delo zasnoval mnogo bolj ambiciozno, saj je Huntingtona tokrat zanimalo vprašanje, katera je tista sila, ki odločilno vpliva na naravo globalnih odnosov po zlomu bipolarne strukturiranosti sveta, ki je prevladovala v času hladne vojne.

Stare teme z novimi pogledi

Spopad civilizacij je delo, ki je tudi v širši javnosti naletelo na velik odmev, v njem pa je avtor, ki se je raziskovanja lotil v prvi vrsti pozitivistično, združil teze, ki jih sicer lahko najdemo že tudi v drugih delih vrste teoretikov, vendar pa jih je povezal z rdečo nitjo, ki je bila tedaj v mednarodnih odnosih relativno nova. Huntington je tako napisal delo, ki se ukvarja z naravo svetovne ureditve, to pa razume kot v temelju konfliktno med različnimi civilizacijskimi okviri. Začetek oziroma nastavek knjige predstavlja članek v ameriški strokovni reviji, ki je izšel nekaj let prej, v katerem je avtor spopad civilizacij še postavil pod vprašaj.

Z delom, ki je zelo razvpito in tudi kontroverzno, pa je Huntington vprašaj opustil in naslikal svet, iz katerega je ena najbolj znanih sintagem na primer tista o krvavih mejah islama. Tudi sintagmo 'spopad civilizacij' si je avtor sposodil pri v ZDA zelo vplivnem teoretiku in poznavalcu islama in Bližnjega vzhoda Brenardu Lewisu, ki je, kot pojasnjuje Pikalo, znan tudi kot navdihovalec neokonservativnih jastrebov v trenutni administraciji ZDA.

Pogled na kazalo

Huntington delo začne z uvodom, v katerem predstavi osnovne nastavke svojega znanstvenega razmišljanja, pojasni, kaj razume pod pojmi civilizacija, modernizacija in kulturna identiteta, nadaljuje pa z ugotovitvijo, da se je ravnotežje civilizacij spremenilo. V tretjem poglavju raziskuje nastajajoči red civilizacij, sledi poglavje, v katerem avtor razdela sintagmo spopad civilizacij, v sklepnem delu knjige pa nato sledi razmislek o tem, kaj bo za civilizacije (avtor jih v svojem delu prepozna osem) sledilo v prihodnosti.

Matevž Tomšič je svojo spremno besedo naslovil Sodobni svet v luči Huntingtonove teze o 'spopadu civilizacij', prispevek Pikala pa se imenuje Samoizpolnjujoče se prerokbe?

Branje za preseganje mej

Na predstavitvi knjige sta avtorja spremne besede poudarila tudi, da gre za delo, ki je v Sloveniji zelo dobrodošlo, saj včasih našim mednarodnim odnosom manjka globalna dimenzija in se vse prevečkrat ustavljajo na samih mejah države. Obenem pa smo dobili prevod dela, ki ga je treba brati s kritično distanco, dodaja tudi urednica dela, Nela Malečkar. V opisu dela lahko še preberemo, da gre za delo, ki je aktualno tudi zaradi dogodkov zadnjih let, ki so sprožili vse več vprašanj o tem, kakšna mednarodna ureditev ponuja najboljšo zaščito pred vojno.