Pojdi kamor te vodi srce Susanna Tamaro

Babica piše pobegli vnukinji dnevnik v obliki pisem. Ta so osebno - izpovedna, iskrena, ljubeča, polna življenjskih nasvetov in spoznanj. Pripoveduje ji o svojem življenju od otroštva naprej in tako stke roman o čustvih in premagovanju bolečine žensk treh generacij. Babičino pisanje spodbudi razmišljanje o resnični sreči in o tem, da nekatere stvari preprosto vidiš in razumeš, šele ko si star.

»Ko se bodo pred tabo odprle številne poti in ne boš vedela, po kateri bi šla, nikar ne izberi na slepo. Usedi se in počakaj. Vdihni globoko in z zaupanjem, tako kot si vdihnila takrat, ko si prišla na svet; ne dopusti, da te kaj zmoti, ampak čakaj. Samo čakaj, bodi pri miru, čisto tiho in prisluhni srcu. In ko ti naposled spregovori, vstani in pojdi, kamor te vodi.«