Pismo moji materi Waris Dirie

Waris Dirie kljub vsej slavi in uspehu ni srečna. Svojega najpomembnejšega cilja še ni dosegla - še vedno ni našla prostora v srcu svoje matere. Ko sta se videli nazadnje, na Dunaju pred nekaj meseci, sta se sporekli in izgovorili besede, za katere bi bilo bolje, da bi ostale neizrečene.

Po materini vrnitvi v Afriko se Waris počuti izpraznjeno, ne ve, kaj naj počne s svojimi čustvi. Vedno si je želela le, da bi bila mati ponosna nanjo, da bi občudovala svojeglavo in kljubovalno hčer, ki se spopada z novim življenjem, da bi jo razumela. Waris ve, da mati ne more razumeti in ne sprejeti veliko stvari, ki jih naredi ali izreče, ker ji tradicija narekuje nekaj povsem drugega. Mati živi v stari Afriki, je ujetnica vseh njihovih obredov, Waris pa Afriko nosi v sebi. To je moderna Afrika, mogočna mešanica izročila in preporoda. A kljub temu jo to spoznanje boli. Čeprav sta iste krvi, sta si povsem različni. Nikoli nista znali prisluhniti druga drugi.

Pismo je najintimnejša izpoved, v kateri Waris materi pripoveduje o stvareh, ki jih ji ni mogla povedati osebno in ki jih ni zaupala še nikomur. Pismo ni obtožba in tudi ne očiščenje njene duše. Je le preprosto priznanje ljubezni. Ljubezni, ki jo hči čuti do svoje matere. Nič na svetu ni močnejše od te vezi.