Ostala bom tu, Marco Balzano

V vasici Curon na Južnem Tirolskem se sedemnajstletna Trina odloči postati učiteljica. Diplomira ravno v letu, ko Mussolinijev režim prepove uporabo nemškega jezika v šolah na tem nemško govorečem območju, ki je svojčas pripadalo Avstriji. Trina se upre načrtnemu poitalijančevanju, tako da se pridruži skupini ilegalnih šol, ki delujejo v dolini. Zaljubi se in z možem si ustvarita družino. Leta 1939 je njihova skupnost pred novo preizkušnjo, ali naj ostanejo v Italiji ali naj se pridružijo rajhu.

Zvonik, ki se dviguje iz jezera Resia, je vse, kar je danes ostalo od vasice Curon. In prav ta zvonik je navdušil Marca Balzana, da se je odločil za pisanje romana, v katerem je umetelno prepletel odločilne zgodovinske dogodke z življenjem vsakdanjih ljudi.

Ko pride vojna in ko poplavijo vas, ljudje pobegnejo. Trina ne. Trmasta, kot je trmasta ta obmejna vasica, v kateri je odraščala, se upre fašistom, ki ji onemogočijo, da bi postala učiteljica. Ni je strah pobegniti v gore z možem, ki dezertira. Ko se gladina vode dvigne in začne preplavljati njihove domove in polja, se brani s tistim, česar ji nihče ne bo mogel nikoli vzeti: z besedo.

Voda je poplavila vse hiše, vrh zvonika je vse, kar danes moli iz jezera. Na njegovem dnu so danes ostanki vasice Curon. Smo na Južnem Tirolskem, obmejnem območju, polnem zgodovinski ran: v kraju, kjer ni niti materni jezik tisti, ki bi ti lahko pripadal. Ko Mussolini prepove uporabo nemščine in spremenijo celo napise na nagrobnikih, takrat lahko svojo identiteto ohraniš le tako, da govoriš.

Trina je mlada mati, ki kolektivni ranjenosti doda svojo tragično zgodbo: neprestano ponavljanje imena hčerke, ki je izginila brez sledu. Od trenutka njenega izginotja je nikoli ne neha čakati, ji pisati, v upanju, da bi ji jo besede lahko vrnile. Upa vse do trenutka, ko na vrata potrka vojna in se odloči slediti možu dezerterju, s katerim pobegneta v gore, kjer se oba naučita živeti z neprestano prisotno smrtjo.

Povojno obdobje ji ravno tako ne prinese miru. Bralec, ki sledi zgodbi njene družine in ki bi Trino najraje prijel za roko, se znajde na obrobju vedno večjega jeza, zaradi katerega bodo preplavili hiše in ceste, bolečino in hrepenenje, uporništvo in osamljenost....