Očetovina resnična zgodba Philip Roth

»Nikoli nisem jokal huje kot takrat, ko sem iz ovojnice vzel serijo posnetkov očetovih možganov – a ne zato, ker bi z lahkoto prepoznal tumor, …«, ampak zaradi tega, ker so to bili možgani očeta, ki je bil nekdaj samovoljen, spontan, trmast in je s svojimi osebnostnimi potezami uničeval svojega odraščajočega sina, pisatelja.
Roth se v romanu z nelagodnostjo na eni strani ter s sinovsko ljubeznijo na drugi strani spoprijema z vsemi fazami telesnega propadanja nekdaj močnega človeka, očeta. Knjiga je tankočutna pripoved o življenju in smrti.