Ob reki Piedri sem sedela in jokala, Paulo Coelho

Ob reki Piedri sem sedela in jokala nam njen avtor Paulo Coelho pripoveduje zgodbo o dekletu Pilar in njenemu prijatelju. 

Svetovno znanega pisatelja sicer bolje poznamo po delih kot so Alkimist, Magov dnevnik, Veronika se odloči umreti in Zahir, a za vsa njegova literarna dela je značilno, da nam poskuša določen življenjski nauk predstaviti v obliki zgodbe. In tudi Ob reki Piedri sem sedela in jokala ni nič drugačna.

Glavna junaka sta Pilar in njen prijatelj, ki je hkrati tudi njena mladostniška ljubezen. Vsak od njiju je v času odraščanja izbral svojo pot, a sta v vseh teh letih ostala v stiku preko pisem. Pisatelj ju ulovi, ko sta se kot odrasla znašla na križišču svoje usode. Pilar je ženska, ki še vedno živi v domačem kraju, nerada tvega in, kot večkrat omeni, stoji na trdnih tleh. Zato svoje življenje živi zelo po načrtu – študij, služba, nato pa mož in družina. Njen prijatelj pa je domači kraj zapustil in odšel odkrivati svet. V pismu ji je nekoč omenil, da si želi postati duhovnik, a ji nikoli ni sporočil, da je to dejansko tudi postal. Poleg tega pa ni postal samo navaden duhovnik. V sebi je namreč našel tudi moč zdravljenja ljudi in je pravi karizmatični duhovni vodja množicam vernikov.

Pilar na robu reke Piedre ponovno bere pismo s katerim jo je prijatelj povabil na eno izmed njegovih predavanj v bližini njunega rojstnega mesta. Pilar se predavanja udeleži, saj si resnično želi srečanja s svojo mladostniško ljubeznijo. Tako se po enajstih letih srečata in kmalu ugotovita, da se še vedno privlačita in sta sorodni duši.

A Pilar ne verjame, da mladostniška ljubezen lahko traja celo življenje, zato je zelo zadržana in dolgo časa prijatelju ne dovoli vstopiti v njeno srce, čeprav si tega potihoma zelo želi. Skupaj preživita nekaj dni, v katerih doživita marsikaj in obenem tudi spoznavata drug drugega. Pilar pravzaprav ugotovi, da o prijateljevem življenju ne ve nič, on pa jo vodi na različne kraje in jo vedno znova preseneča s svojimi dejanji.

Nekega večera pa ji on izpove svojo ljubezen in prosi, naj še naprej ostane z njim. Pilar se temu vabilu prepusti, čeprav ne ve kaj naj pričakuje. A druženje jo privede do borbe s svojimi strahovi, na dan privrejo tudi vsa dolga leta potlačena čustva.

Njuna zgodba je stalno čustveno napeta in obenem polna dvomov ter vprašanj. Prijatelj je razpet med duhovniškim poklicem in svojimi čustvi do Pilar. Ona se znajde razpeta med svojo življenjsko ljubeznijo in udobnim ter načrtovanim življenjem.

V knjigi se tako ves čas prepletata ljubezenska zgodba in verska tematika. Pisatelj poda veliko verskih razmišljanj, modrosti in resnic, sicer z vidika vere povezanih s krščanstvom. A v knjigi se lahko bralec, tudi nekristjan, poveže tako z ljubezensko kot versko platjo zgodbe. In kakšen je razplet zgodbe? Tega avtor ne razkrije skoraj do zadnje strani. Edino, v kar smo lahko prepričani je, da nas bo konec, kot se za Coelhova dela spodobi, presenetil.