Mein Kampf Marko Zorko

Baje mora vsak moški v svojem življenju nujno napraviti tri stvari: posaditi drevo, zaploditi sina in spisati knjigo oz. Mein/Sein/Dein Kampf. To na samem začetku »Svojega boja« trdi tudi Marko Zorko, vsaj kar se mene tiče, prehitro pozabljen slovenski virtuoz zbadljivega peresa. Namreč, njegov Mein Kampf je precej več kot zgolj avtobiografija, je nekakšen zabavljaški traktat o mladosti, življenju in sploh o vsem kar poznamo, pa tudi o tistem, česar morda (še) ne. Traktat, ki je začinjen z nekaterimi kuharskimi recepti, ki so kasneje izšli v Knjigi mrtvih, pa tudi s kolumnami, ki jih je avtor svoj čas objavljal v Sobotni prilogi. Traktat, v katerem Zorko nedvoumno pove, kaj si misli o konformizmu in oportunizmu in zakaj ne pusti, da bi si ga lastili tako levi kot desni, kaj si misli o maliganih pa tudi o različnih (bolj ali manj represivnih) sistemih. Posebna knjiga posebnega avtorja za vsakega bralca. No, morda ne čisto za vsakega, za večino pa vsekakor. Salve smeha so zagotovljene.