Mariborske Vedute-Jože Curk, Primož Premrl

Zelo lepo ohranjena.

Nepogrešljiv pripomoček pri proučevanju zgodovine so ob besedilih vsekakor tudi ilustracije, saj besede ne morejo nadomestiti vizualne sporočilnosti upodobitev. To še posebej velja za naselbine, v katerih so se njihovi prebivalci skozi stoletja s skupnimi močmi trudili, da bi ustvarili razmere, ki so jih najbolj zadovoljevale tako po materialni kot po duhovni plati.Zato je za njihovo poznavanje nepogrešljivo ob odkrivanju in študiju pisnih virov zbrati tudi slikovno gradivo, ko nas najbolj nazorno seznanja s tlorisno organizacijo in arhitekturno zasnovo naselbin, hkrati pa tudi z ustvarjalnostjo prebivalcev. Šele ob analizi vseh virov lahko razumemo mestni organizem, ki se je skozi stoletja izoblikoval iz raznovrstnih dejavnosti prebivalstva .Zato želimo s pričujočo knjigo predstaviti spreminjanje mariborske mestne vedute, kaj ji je bilo skoraj v treh stoletjih dodano, kaj se je izgubilo ali bilo odstranjeno, kaj ji je vtisnilo prepoznaven pečat.

Veduta pa ni samo pogled na del krajine, običajno kultivirane ali pozidane, temveč s to besedo mislimo tudi na sliko, na kateri so natančno, stvarno upodobljeno mesto, krajine ali njun del, vidni z izbrane točke. V širšem pomenu se termin uporablja za vsa tovrstna likovna dela, v ožjem pa predvsem v grafični tehniki. Vedutno slikarstvo se je vzporedno s krajinskim razvilo v 17.stoletju in postalo kasneje najbolj priljubljena umetnostna zvrst.

Prave vedute, pri katerih so v nasprotju s starejšimi dokumentarno-topografskim ustvarjanjem v ospredju likovni elementi, se pojavljajo šele do konca 18. stoletja dalje. Arhitekture in arhitekturni kompleksi sicer še vedno ostajajo osrednji upodobitveni motiv, a so vselej ujeti v krajinski motiv in pogosto obogateni z žanrskimi prizori. Takšna veduta je doživela razcvet v prvi polovici in sredi 19. stoletja. Z iznajdbo fotografije je vedutno slikarstvo izgubilo dotedanji pomen.

Ustvarjalci knjige so si prizadevali, da bi bralci ob ogledovanju vedut Maribora in okolice ter seznanjanju z njihovim nastankom odkrili njuno nekdanjo podobo, polno podeželske romantike, krajinske in urbane skladnosti, ki je danes ni več in je domala pozabljena.Morda nss bo knjiga spodbudila, da bomo to sožitje ponovno odkrili, saj nas lahko le poglobljeno zavedanje o lastnih koreninah navdihuje za ustvarjalno prihodnost.