Korespondenca Frana Miklošiča z južnimi Slovani) Katja Sturm

Gre za zbirko korespondence (pisem) med Franicem (Franzom) Miklošičem – enim najpomembnejših slavistov 19. stoletja – in številnimi južnimi Slovani (tj. slovenskimi, srbsko-hrvaškimi, bulgarskimi in drugimi intelektualci, filologi, zbiralci ljudskega izročila in kulturnimi osebnostmi tistega časa).

Knjiga obsega več sto pisem, razporejenih kronološko in pogosto v dvojezični obliki (nemško in slovensko), ki so nastajala v letih, ko je Miklošič predaval in deloval predvsem na Dunaju kot profesor slavistike. 

Pisma razkrivajo Miklošičev znanstveni in osebni svet – ne samo kot jezikoslovca, ampak tudi kot osrednjo osebnost v omrežju slavističnih raziskovalcev, zbiralcev folklore, jezikoslovcev in kulturnih delavcev iz različnih južnoslovanskih okolij. 

Ta korespondenca je dragocen zgodovinski in kulturni vir: kaže, kako so se tedanji slavisti povezovali, izmenjevali gradivo, zbirali jezikovne in etnografske podatke ter oblikovali temelje za kasnejše standardizacije slovenskih in drugih južnoslovanskih jezikov in književnih tradicij.

 Pomembnost in kontekst

Miklošič je kot profesor primerjalne slovanske filologije vplival na razvoj slovanske znanosti in je pogosto ohranjal stike s številnimi raziskovalci in intelektualci iz Slovenije, Hrvaške, Srbije, Bolgarije in drugih južnih slovanskih območij – in prav ti stiki se odražajo v njegovih pismih.

Knjiga je pomembna tako za slaviste in zgodovinarje kot za vse, ki jih zanimajo zgodovine jezikovnega raziskovanja, kulturni stiki v 19. stoletju ter razvoj sodelovanja med slovanskimi narodnimi intelektualnimi krogi.