Gremo mi v tri krasne Nataša Konc Lorenzutti
Gremo mi v tri krasne Nataša Konc Lorenzutti
Zgodbo spoznavamo skozi dve perspektivi. Pisateljica Nataša Konc Lorenzutti je fantovsko perspektivo podelila prvoosebnemu Urošu Zajcu, ki ga kot glavnega junaka poznamo že iz avtoričinega predhodnega romana z naslovom Avtobus ob treh (ki je bil ravno tako izbran za književno delo v okviru Cankarjevega tekmovanja za šesto- in sedmošolce v šolskem letu 2018/2019). Uroš je prijeten, nekonflikten fant, ki skrbi za lepoto slovenskega jezika. Po smrti svojega očeta je v njegovo življenje vstopil očim Miloš, s katerim ne more vzpostaviti zadovoljivega odnosa. Za padec ocen njegova mama krivi igranje računalniških iger. Njegovi kolegi so prišli na tabor s podobnimi težavami; ne znajo uravnotežiti pobegov v igračarski svet z zahtevami realnega sveta. Uroš sprva z odporom zre na svoje sotrpine in mentorje, vendar se v njem kmalu prebudi sočutna plat.
Dekliško perspektivo predstavlja prav tako prvoosebna Valentina, krhka Primorka, ki s seboj nosi veliko družinskega bremena. Zdi se, da je podedovala očetovo nepredelano travmo; velikokrat se spominja očetovih grenkih spominov na njegovo primarno družino in ga opravičuje. Ona je simbolna predstavnica dekliških adolescentnih težav, ki so pogosto povezane z motnjami prehranjevanja in samodestrukcijo na splošno.
Kljub hospitalizaciji se invazivne negativne misli kar hitro pojavijo ob zanje neugodnih dogodkih. Turbulenca hormonov pa ne sproža intenzivnih čustvenih odzivov samo pri dekletih. Če je agresija pri dekletih običajno obrnjena navznoter, se pri fantih obrača navzven (kričanje, bes, poškodovanje pohištva, pretepi …).
Iluzorno bi bilo pričakovati, da bi kratkotrajna menjava okolja rešila vse nastale težave. Večini pomaga razbiti ustaljena prepričanja, da so žrtve; nekateri med njimi pa potrebujejo pomoč za to kompetentnih institucij. Poletni tabor brez uporabe mobilnih naprav deluje bolj kot komuna, kjer udeleženci priznajo svoj problem, se z njim soočijo, pri čemer jim mentalno navlako poskuša odplakniti celodnevno delo na bližnji kmetiji.
Trda vezava, zelo lepo ohranjena.