Dvanajstero zidov analitična kronika slovenske družbe Boštjan M. Turk

Dvanajstero zidov je kritika slovenske družbe v tranziciji. Uperjena je zoper vse tiste, ki so pobujeni z mislijo, da leta 1990 ni potrebno ničesar spremeniti, prispevali k podobi današnje, razkrajajoče se domovine. Predvsem meri na Milana Kučana in njegovo zaledje v medijih, presenetljivo, v tistih, ki sprevrženo vzdržujejo takšen standard ne glede na postmoderno občutje sveta. Tu mislimo na Delo, predvsem na njegove »kulturne strani« in na sivo-žoltega škrata slovenske kulturne publicistike, na urednika priloge Književni listi Petra Kolška ter na vse, ki se mu v takšnem početju pridružujejo.

Knjiga razumljivo kaže na vzrok takšnega vedenja, pravkar omenjene osebe »opravičuje« z naslednjo obrazložitvijo: Sicer drugače tudi ravnati ne morejo. Slovenski hozjajin, ki je od časov predsedovanja CK ZKS v domovini obdržal prav toliko oblasti, kot jo je imel pred začetkom usodnih sprememb konec osemdesetih let, je svoj vzpon začel tedaj, ko je celovita obnova rdečega vzorca že razkrojila prvine demokratičnosti, ki jih je v tedanjo družbo vnesla renesansa konca šestdesetih let. Milan Kučan je lahko napredoval po totalitarni hierarhiji samo tako, da je odobraval, kasneje pa tudi že odrejal nedemokratične mehanizme, s katerimi si je – zunaj vsakršne legitimnosti, ki bi jo podelili ljudje –, tedanja oblast zagotavljala preživetje.( kopirano s spleta).

Lepo ohranjen izvod.