Brkonja Čeljustnik Bogomir Magajna

Divji mož Brkonja Čeljustnik je dober velikan, ki pomaga ljudem v stiski. Rešuje jih pred volkovi, medvedi, pticami roparicami ter drugimi zvermi. Ime je dobil po svojih imenitnih brkih, ki so tako dolgi, da si jih lahko trikrat ovije od tal do nosu. Otrokom dovoli, da se igrajo in plezajo po njih. Živi v ogromnih jamah onkraj Skalnate doline, kjer prebivajo tudi škratje, vile, rak Dolgokrak in zmaj Triglav.

Najlepša deklica dežele se je poroči la s poglavarjem ljudstva in vsi ljudje so prišli na svatbo. Povabljen je bil tudi Brkonja Čeljustnik. Ko se je najedel, je zaspal. Ljudje, opiti od vina, so mu v pohlepu odrezali dragocene brke in jih podarili nevesti. S tem pa so priklicali nase maščevanje Brkonje Čeljustnika. »Tebi, nevesta, bom ugrabil, kar boš najbolj ljubila v življenju in nikdar ne boš imela dovolj solz, da bi jih izjokala.« S temi besedami je velikan napovedal maščevanje ljudem in se umaknil v podzemlje. Tam se je skrival, ker ni hotel, da ga kdo vidi. Brez brkov ga je bilo sram, saj so mu pomenili vse. Bile so njegova moč in ponos. V podzemlju so se vsi prebivalci odločili, da bodo krajo brkov maščevali. Nekoč dobrodušni velikan je postal maščevalen in zloben.

Šele ko Brkonje Čeljustnika ni bilo na spregled, so ljudje spoznali, kakšno napako so naredili. Zveri so jim namreč poklale vso drobnico in ptice roparice so odnašale otroke. Zanje so se začeli hudi časi. Čeprav so klicali divjega moža na pomoč, se le-ta ni odzval.

V teh slabih časih se je poglavarju in ženi rodila deklica Darka. Ko je Brkonja Čeljustnik izvedel za to novico, so se mu usta razlezla v zloben nasmeh. Odločil se je deklico ugrabiti in jo umoriti.

Darka je rasla, postajala je zala in vsi mladi vitezi so jo hodili gledat. Vsak si jo je želel za ženo. Pesniki so ji skladali pesmi, muzikanti so ji peli pod oknom in vsi ljudje so pazili na njeno varnost. Vedeli so namreč, da je Brkonja Čeljustnik napovedal maščevanje poglavarjevi ženi.

Edino Branko in njegov oče sta bila žalostna, ko so divjemu možu odrezali brke. Rada sta ga imela in Branko se je vedno igral z brki velikana. Brkonja Čeljustnik je vsemu podzemlju ukazal, naj se Branka in njegovega očeta nihče ne dotakne. Začutil je njuno dobroto in ljubezen, zato jima ni želel storiti nič slabega. Ko je Branko prvič videl Darko, mu je zaigralo srce in zapel ji je pesem, Darka pa mu je podarila cvet.

Nekega večera so se vsi na dvoru opili - v vino je bil namreč primešan opojni sok - in takrat so s pesmijo vile zvabile Darko v podzemlje ter jo izročile Brkonji Čeljustniku. Branko je videl, kako je Darka vstopila v podzemlje in ponesel novico na dvor.

Poglavar je razglasil, da se lahko tisti, ki reši Darko, poroči z njo in postane poglavar dežele. Nihče razen Branka se ni opogumil, da bi rešil deklico iz podzemlja. Dolgo je Branko premišljal, kako bi prišel do Darke in končno se je odločil. Z očetom sta iztesala čoln in deček je lahko odrinil na pot. S seboj je vzel še gosli, meč in lok. (kopirano s spleta).

V podzemlju ga je čakalo kar precej ovir. Najprej je ubil zmaja Triglava s svojo premetenostjo in iznajdljivostjo, nato pa se je znašel pred Brkonjo Čeljustnikom. Zaigral je na gosli tako lepo, da je vse podzemlje zaplesalo. Celo velikanu so se za trenutek razsvetlile oči. Vesel je bil Brankovega obiska, a v njegovem srcu sta še vedno vladala žalost in želja po maščevanju.

Velikan sploh ni opazil, da so mu v tistem trenutku zrasli novi, dolgi in še lepši brki. Šele, ko ga je Branko na to opozoril, je Brkonja od veselja zavriskal in ga objel, Darki pa vrnil svobodo.

Sledila je poroka Branka in Darke, na kateri je Brkonja Čeljustnik slovesno obljubil, da bo od zdaj naprej zopet pomagal ljudem.

• izdana 1981,
• lepo ohranjena.